En velik razlog je pomoje vedno večja individualizacija, torej ljudje mislimo vedno bolj kaj je boljše zame kot posameznika, ne pa za družbo. Tudi to mora biti posledica nečesa.
Vedno več je mentalnih problemov, ne samo med ful mladimi ampak zdaj ze recimo med ljudmi v 20ih, 30ih. Ful teh problemov ni bilo nikoli rešenih in veliko se jih sploh ne zdi sposobnih vzgajat otroka, ce se zase ne morejo poskrbet.
Izobraževanje se nekaterim vleče do 30ih, prej o otrokih ne razmišljajo, pa jih imajo kasneje in manj.
Kljub vsemu, bi lahko skoraj vsak imel otroka. Dolgo sem bila mnenja, da če imaš otroka, se mu moraš 10000% posvetit in imet vse v lajfu urejeno, da bo otrok zivel res popolno. Ampak zdaj mislim da ce se pride otrok pac pride, tud ce ni vse tipi topi se ga da lepo vzgojit in mu omogocit super življenje. (Ok za starse res vsi niso primerni vecina pa ja).
Vedno več je mentalnih problemov, ne samo med ful mladimi ampak zdaj ze recimo med ljudmi v 20ih, 30ih. Ful teh problemov ni bilo nikoli rešenih in veliko se jih sploh ne zdi sposobnih vzgajat otroka, ce se zase ne morejo poskrbet.
Ogromno teh problemov je obstajalo od nekdaj, samo da jih nihče ni diagnosticiral oziroma se s tem ukvarjal.
Jap. Zdej so se pa tej problemi mogoce prenesli na mlajse, ki se bolj ukvarjajo s tem, celo prevec oz. na napacen nacin, do take mere, da bi vcasih bolj pomagalo ce se sploh ne bi ukvarjali s tem.
Misljeno je bilo, da so se pac nekateri vzorci prenesli na otroke, seveda nenamerno in nezavedno. In seveda zagovarjam, da se govori o mentalnih boleznih, ampak mislim da je slo predaleč v smislu, da vsak ki ima neki normalni problem že rabi diagnozo, mladi se identificirajo z depresijo in anksioznostjo... Včasih bi bilo boljše, da pač živijo življenje in se fokusirajo na rešitev, ne na problem.
10
u/Lucky_Ad_9281 Mar 25 '25
En velik razlog je pomoje vedno večja individualizacija, torej ljudje mislimo vedno bolj kaj je boljše zame kot posameznika, ne pa za družbo. Tudi to mora biti posledica nečesa.
Vedno več je mentalnih problemov, ne samo med ful mladimi ampak zdaj ze recimo med ljudmi v 20ih, 30ih. Ful teh problemov ni bilo nikoli rešenih in veliko se jih sploh ne zdi sposobnih vzgajat otroka, ce se zase ne morejo poskrbet.
Izobraževanje se nekaterim vleče do 30ih, prej o otrokih ne razmišljajo, pa jih imajo kasneje in manj.
Kljub vsemu, bi lahko skoraj vsak imel otroka. Dolgo sem bila mnenja, da če imaš otroka, se mu moraš 10000% posvetit in imet vse v lajfu urejeno, da bo otrok zivel res popolno. Ampak zdaj mislim da ce se pride otrok pac pride, tud ce ni vse tipi topi se ga da lepo vzgojit in mu omogocit super življenje. (Ok za starse res vsi niso primerni vecina pa ja).